Sp.Idrija, 14.-24.8.2024
14.avgusta, na večer pred Velikim šmarnom, ki je v Sp. Idriji tudi krajevni praznik, smo javnosti predstavili čipko velikega formata, ki je nastala po motivih različnih spodnje idrijskih (po domače »pr'farskih«) legend. Teh je kar nekaj. Najbolj poznana je seveda tista o »ribi, ki poje na topolu« – ta ima vsaj dve različici, moško in žensko, ki sem ju postavila na oba skrajna pola čipke. Potem je tu še zgodba o Turkih, ki jih je s sabo odnesla narasla Idrijca pa o zaobljubi, ki je botrovala gradnji cerkve in o prebrisanem pr'farcu, ki je naivnem idr'cu v zameno za hišo prodal »pojočo ribo«... Rdeča nit, ki vse te zgodbe povezuje v celoto, je reka Idrijca s svojim večnim tokom. Reka je lahko tudi prispodoba za čas, ki ravno tako počasi odteka skozi naša življenja, skozi vesele in žalostne, mirne in turbulentne trenutke nekega kraja in ljudi, posameznikov in skupnosti. Zato sem motiv že že takoj na začetku zastavila dvodelno. Spodaj je neprekinjeni, mirni, horizontalni tok reke v kateri mestoma samo bežno odseva dogajanje nad njo. Zgoraj pa se odvija življenje kot nekakšen vertikalni »časovni trak« dogodkov, ki so ostali zapisani v spomin. Zato je čipka v zgornjem delu tudi bolj detajlna in podobe bolj naturalistične. Oba dela pa sta povezana v celoto preko odsevov v reki, ki se v osrednjem delu razliva na brežine in prehaja v zelenje ob njej.
Spodnje Idrijske klekljarice so s svojim mojstrskim delom (ki je zahtevalo več kot 500 ur dela in kar nekaj iznajdljivosti!) to mojo vizijo prenesle v čipko. Upajmo, da bo čipka, navdihnjena s pr'farskimi legendami, v Sp. Idriji našla svoje stalno mesto, s katerega bo še naprej pripovedovale svoje zgodbe obiskovalcem od blizu in daleč.
